IGRA NAS KREPI IN UČI
Že pri načrtovanju letnega delovnega načrta oddelka smo se dogovorili, da bomo skupaj z otroki izdelali vsak mesec eno didaktično sredstvo iz nestrukturiranega materiala. Kljub epidemiji, smo izdelali večino načrtovanega, škoda le, da pri tem niso mogli sodelovati vedno vsi otroci oddelka, saj so bili zaradi epidemije doma, smo pa vsem otrokom ponudili didaktična sredstva za igro, ko so se vsi vrnili v vrtec.
Veliko kartonasto škatlo smo skupaj pobarvali z vodenimi barvami in debelimi čopiči. Nato so vzgojiteljice izrezale obliko kvadrata in pravokotnika. Otroci so vstavljali gradnike v odprtine, pri tem so raziskovali in ugotavljali kateri telo bo zdrsnilo skozi pravilno izbrano odprtino v škatlo.
Embalažo od jajc smo pobarvali, nekatere dele z rdečo, druge z rumeno barvo, pobarvali smo z enakima barvama lesene palčke, nato so vzgojiteljice naredile na embalaži zareze za palčke, otroci so z vodenjem odraslega vstavljali ustrezno barvo palčke v pripadajočo barvno odprtino.
Iz odpadnih vrečk od kruha smo mečkali, gnetli in oblikovali žogice, ki smo jih s tempera barvami pobarvali na rdeče, modre, rumene in zelene žogice. Štiri lesene zaboje od zelenjave smo pobarvali na enake barve, kot žoge. Vzgojiteljica jih je nato vse shranjene v veliki vreči prinesla v oddelek in žogice razsula iz vreče po prostoru, otroci so med tekom pobirali žogice in jih odnašali v ustrezno pobarvan zaboj. Žogice in škatle smo uporabili tudi za metanje v cilj.
Na dvorišču vrtca smo pobrali odpadne vejice, ki smo jih nalepili na risalni papir, zmečkali smo v kroglice papirčke, ki so ostali, kot odpad rezanja, jih pobarvali na rožnato in jih nalepili na veje, izdelali smo cvetoča spomladanska drevesa, likovne izdelke smo poslali v lokalni otroški časopis, kjer so bili nekateri objavljeni in jih razstavili v vrtcu.
Oddelek otrok je najmlajši v našem vrtcu, zato smo barvali, oblikovali, izdelovali nekoliko dlje časa, smo se pa zelo dolgo igrali in se še vedno igramo z “našimi igračami”
Vzgojiteljice oddelka 1-3 let
GOJIMO KALČKE
Otrokom predstavim škatlo, paket s pošte. Povem, da je prej bil tukaj poštar, ki je prinesel ta paket. Bi pogledali, kaj je v njem?
Skupaj odpremo škatlo. Notri so semena, stekleni kozarci, gaze, gumice itd. Otroke vprašam, kaj mislijo, da bomo s tem počeli. Kaj mislite, da lahko s tem naredimo? Zakaj smo to dobili? Otroci ugotavljajo. Vrečko s semeni potresem pri ušesu vsakega otroka, otroci pozorno poslušajo.
Znotraj velike škatle je še mala škatla, ki jo odpremo nazadnje. Preden to škatlo odpremo, škatla potuje v krogu, od otroka do otroka in vsak jo potrese, potrka, potipa. Notri so kalčki, tako z otroki spoznamo, kaj bo končni produkt.
Delo v dveh skupinah
Razdelimo se v dve skupini (pri dveh mizah).
1. skupina: otroci izvedo več o kalčkih (preberimo iz enciklopedije – natisnjen list). Pri tej skupini imamo tudi lonček s kalčki. Vprašam jih, če jih kdo pozna, če jih je že kdo jedel.
2. skupina: ogled semen pod lupo (lucerna, rdeča detelja, mungo fižol – plastificirana). Primerjava (barva, velikost, oblika), pogovor o semenih, povemo, kako se semena imenujejo.
Delo v treh skupinah
Razdelimo se v 3 skupine, pri vsaki mizi ena vzgojiteljica. Pri vsaki mizi: kozarec, namočena semena v kozarcu, gaza, gumice, napis, pladenj, vrč/kozarec.
Vsaka skupina ima svoje (že namočeno) seme (lucerna, rdeča detelja, mungo fižol).
Ta kozarec (z namočenimi semeni) dobi v roke vsak otrok v skupini in ga premeša (z namenom, da pride voda do vseh semen).
S pomočjo vzgojiteljice pripravijo doma izdelan kalilnik s kozarcem za vlaganje.
1. V kozarce za vlaganje damo semena
2. Čez kozarec damo gazo, ki jo pritrdimo z gumico.
3. V kozarec (čez gazo) z vrčem nalijemo vodo, malo pomešamo in vodo zlijemo ven
TAKO BOMO NAREDILI VSAK DAN
4. Dodamo kartonček z imenom semena in barvo (vsak kozarec ima svojo barvo).
Vsakodnevno splakovanje
Povemo, kaj bomo naredili vsak dan (»stuširali« jih bomo). In beleženje v tabelo (spreminjanje semen …). Kaj mislite, da se bo zgodilo? Bo prišlo do kakšne spremembe?
Izpolnimo tabelo za 1. dan.
Kalčke damo na svetlo mesto. Otrokom povemo, zakaj (svetloba, toplota).
Po nekaj dneh, ko so bili kalčki (eni prej, drugi kasneje) pripravljeni za uživanje, smo jih otrokom ponudili pri obrokih. Pri tem smo se pogovarjali o okusu, strukturi, oblili itd.
Tema je bila zelo poučna, inovativna in zanimiva, zato je praktikantka poučila druge vzgojiteljice, jim predala gradivo in sta še druga dva oddelka gojila svoje kalčke. Tako so po naključju sodelovali vsi trije oddelki.
Vzgojiteljici oddelka 2-4 let s praktikantko
LOČEVANJE ODPADKOV
Ena od prednostnih nalog našega vrtca v tekočem šolskem letu je spodbujanje otrok in staršev k ločevanju odpadkov.
Projekta smo se v oddelku otrok od 4-6 let lotili že na začetku šolskega leta, vendar nam jo je zagodla epidemija, tako da smo z dejavnostmi nadaljevali-ponovno začeli šele marca, do konca šolskega leta.
Da bi otrokom na tej starostni stopnji približali vsebino, sva jih najprej motivirali z ogledom risanega filma, ki pripoveduje o katastrofalnih posledicah za živali, ki se ujamejo v prosto ležeče smeti v svojem naravnem okolju. Otroci so vidno sočustvovali z nesrečo živali, ki se ne morejo rešiti plastičnih okov in poginejo ali trpijo. O tem so pripovedovali tudi doma.
Naslednji dan smo obiskali ekološki otok v vasi in si ogledali barve zabojnikov, v katerih so smeti različnega izvora. V vrtcu smo izdelali koš za zbiranje plastičnega odpada ter enega za zbiranje odpadnega papirja. Iz časopisa smo izrezali sličice, ki so jih otroci lepili na podobe zabojnikov, nato so reševali naloge na delovnih listih, ki smo jih pripravili.
Opazili sva, da so otroci sčasoma pozorno ločevali odpadke, še posebej plastične vrečke in zamaške, saj so bili zaskrbljeni, da se bo vanje ujela kakšna riba ali ptica. Na pogovornih urah smo od staršev dobivali povratne informacije o tem, da jih otroci opozarjajo na varovanje okolja, o ne-odmetavanju smeti v naravo, saj jih skrbi za male živali in ohranjanje zelenih površin za njihovo igro.
H projektu smo pritegnili tudi mlajše oddelke, saj je čisto in prijetno okolje odvisno od nas vseh.
Vzgojiteljici oddelka 4-6 let
»VRTNARIMO«
V vrtcu Pikapolonica Dobrovnik smo v okviru projekta »Zdravje v vrtcu« izvajali dejavnosti. Ena izmed teh dejavnosti je bila tudi spoznavanje naravnega okolja v katerem pridobivamo hrano.
S tem namenom smo sejali semena in opazovali rast ter razvoj semen ter plodov.
Dandanes je otrokom in vsem nam hrana dostopna zmeraj, ob vsakem letnem času. Doma pridelane hrane pa je zmeraj manj. In postopno tudi otroci pogosto pozabljajo oziroma ne vedo, kako in na kakšen način se pridela zelenjava, sadje in zelišča. In prav z tem namenom in ciljem smo želeli otrokom približati bolj zdrav, ekološki način pridobivanja vseh teh bogastev, ki so nam pri roki. Zato smo otrokom ponudili konkretno izkušnjo sejanja in opazovanja rastlin.
Naloga otrok je bila, da vsak od doma prinese eno vrsto semen. Naslednji dan smo ta semena opazovali, jih primerjali med seboj, tipali. Spoznali smo osnove vrtnarjenja, različne vrste semen, potrebne pripomočke, in dejavnike ki vplivajo na rast in razvoj semen, ki so jih znali tudi sami našteti. Pogovarjali smo se tudi o tem, koliko otrok (družin) ima doma vrtičke, gredice in ali pomagajo/sodelujejo pri opravilih. Precejšnje število otrok/ skoraj polovica ima doma vrt in zna našteti tudi nekaj rastlin, ki se nahajajo v njej.
V igralnico smo prinesli vrečo črne zemlje in lončke ter potrebne pripomočke, orodja za vtnarjenje. Vsak otrok je dobil svoj lonček, ki ga je napolnil z zemljo in vanj zasejal semena. Semena smo zalili z vodo, ter lončke ustrezno označili, napisali svoja imena na listke in pristavil. Lončke napolnjene s semeni smo nato postavili na polico v igralnici in vsak dan pod budnim očesom opazovali dogajanje le tega. Otroci so ugotavljali, kdaj treba semena zalivati, ter ali imajo vse potrebno za rast.
Hkrati – vzporedno pa smo še naredili poizkus klitja-rasti semen v različnih okoljih. V živilske vrečke smo nastavili različne prsti za klitje in rast semen. Namen je bil opazovanje ugodnega okolja in potrebne razmere. Eno seme smo nastavili v vrečo s peskom, eno v črno zemljo, eno v vato, eno pa pustili prazno (samo seme brez vsega).
Nato smo opazovali in ugotavljali vplive.
– Ob ukvarjanju z vrtičkom in z rastlinami, otroci socialno zorijo in se navajajo na skrb in nego rastlin. Pri tem pridobijo tudi delovne navade in delovno disciplino, ki jo določajo tudi različni dejavniki: čas, potrebe rastlin, vremenske razmere.
– Preko aktivne vloge in lastnih izkušenj so spoznali razvoj rastlin od semena do zelene rastline.
– Naši operativni cilji so bili, da otrok odkriva, spoznava, opazuje, primerja, skrbi in neguje vrtnine, da se seznani s pomenom samooskrbe za zdravo življenje in okolje, da pridobiva spoštljiv in naklonjen odnos do narave, spoznava načine vrtnarjenja in pridobiva delovne navade, skrbnost in sodelovanje.
Učenje je najuspešnejše, ko se otrok zabava, ko pristopi z zanimanjem in se ob tem počuti varnega, sprejetega, pripravljenega sodelovanja. Pomembna je vloga vzgojitelja pri predaji koristnega in poučnega znanja oziroma iskrenosti do občutenja narave. Zato navajajmo na zdravo in ekološko samooskrbo že v vrtcu.
Vzgojiteljici oddelka 4-6 let
Nedavni komentarji